Vse o hujšanju Seznam forumov Vse o hujšanju
Kratek opis vašega foruma
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




pomoc pri bulimiji

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Vse o hujšanju Seznam forumov -> Anoreksija in bulimija
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
SOPHIE
Gost





PrispevekObjavljeno: 24 Maj 2006 12:28    Naslov sporočila: pomoc pri bulimiji Odgovori s citatom

Imam dobro prijateljico (spoznali sva se v gimnaziji), ki je bulimična ze od 8. razreda OŠ . sedaj je stara 22 let. poskusila je ze z nesteto psihiatri, pogovori, 2 leti nazaj se je zdravila celo leto na oddelku za prehranjevalne motnje v Lj-Moste (za 1 leto odlozila studij z namenom, da se pozdravi). sedaj zakljucuje 2. letnik fakultete. je zelo zavzeta za solo, z visokomi ocenami. a edino nad cimer se vedno nima kontole, je njena bolezen. po njenem enoletnem zdravljenju sem opazila edini napredek le ta, da se je o svoji bolezni pripravljena bolj samozavestno pogovarjati (tudi frekvenca bruhanja se je zmanjsala). od starsev nima prave podpore, ceprav ji skusajo pomagati, ji NE ZNAJO. doma je tema bruhanja velik tabu, o njem se pac ne govori. s fantom je ze 4. leto skupaj, vendar tudi on ne ve, kaj nerditi, da bi se to resilo. zato se obracam na vas po kaksen nasvet, kako ji lahko jaz kot prijateljica pomagam in stojim ob strani. Na KAKSEN NACIN? o tej bolezni sem prebrala ze mnogo. vcasih se pocutim nemocno, ker ne vem, kaj SE storiti. (ona pa se manj) Vljudno in gorece vas prosim za nasvet ali kaksen napotek.
Nazaj na vrh
FITINSIT



Pridružen/-a: 06.07. 2006, 06:04
Prispevkov: 5

PrispevekObjavljeno: 06 Jul 2006 06:45    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Zivijo.

Tudi moja prijateljica ima problem s tem že vrsto let. Ko sva se pogovarjali mi je rekla, da takrat ko je jedla vse kar telo potrebuje (glej mojo spletno stran) takrat je bilo stanje boljše... Sem brala o tem in je potrebno dolgotrajnejše zdravljenje, pravzaprav doživljenjsko... Glede hrane: več manših obrokov dnevno,... veliko gibanja,... nasploh vse kar spada pod zdrav način življenja. Zavestno je treba it čez to in ob tem imeti tudi nekoga ki ti pomaga na strokovnem področju, da spoznaš zakaj je do tega prišlo in se tam lotiš problema.

LP
_________________
"There is always room in your
life for thinking bigger,
pushing limits, imagining
the unimaginable.”
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Gost






PrispevekObjavljeno: 19 Avg 2006 07:18    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pozdravljena !

Tudi sama sem v svojem dolgem ( 52 let ) imela težave tako z bulimijo in anoreksijo in seveda prekomerno težo in vse diete, ki sem jih preizkušala, so mi dale en sam rezultat - uničila sem si zdravje. Ne dovoli, da se to zgodi tudi tebi ali komurkoli drugemu, saj obstaja pomoč in rešitev. Čudež bi bil, če bi to prebrodila sama ( ali tvoja prijateljica - saj govoriva o njej ? ). Potrebna po pomoč, tako strokovna kot pomoč dobre prijateljice. Jaz strokovne pomoči ne morem nuditi, ker zato nisem usposobljena, imam pa zelo bogate izkušnje, saj sem to doživljala sama. mene je rešila prehrana, ki jo sedaj uživam in prepričana sem, da bi pomagala tudi še komu drugemu. Če koga zanima, pošiljam svoj mail . Lep pozdrav
Jasna Živec
zdravje@email.si
Nazaj na vrh
Lučka
Gost





PrispevekObjavljeno: 09 Okt 2006 08:43    Naslov sporočila: Bulimija Odgovori s citatom

Pozdravljeni,
oglašam se v skrajnem obupu. Stara sem 24 let in se že 5 let ubadam z bulimijo. Do nedavnega je bil to izključno moj, intimen problem. Sama sem si iskala razne vrste pomoči, posvetovalnice, skupine... pa mi ni nič pomagala. Vsakič sem se razočarala in padla še globje. Vse skupaj je prišlo tako daleč, da sem zatajila v medsebojnih odnosih in čustveno otopela. Med časom bolezni sem imela čudovito triletno zvezo, ki pa sem jo pred nedavnim zaključila, ker enostavno več sama s sabo nisem shajala. Nimam več moči, da "igram" normalno punco in da normalno funkcioniram. Še posebej zatajim, ko sem dalj časa z nekom skupaj, takrat so frustracije še večje in ker ne morem zadovoljit svoje potrebe dobesedno pobesnim. Vse skupaj sem priznala staršema. To sta sprejela presenetljivo človeško, česar nisem pričakovala. To, kako bosta vseskupaj sprejela oz. se s tem soočila je bil moj hud strah, zato sem vse skupaj kar se da skrivala. Skupaj smo se odločili, da je najbolje, da se hospitaliziram, kajti v povprečju bruham 4.5x na dan, oz. skoraj po vsakem obroku. Čeprav sem poskusila že marskikaj, tudi stavljala na lastno moč, sem prišla do spoznanja, da me ima ta bolezen v popolnem nadzoru in, da nisem dovolj močna, da bi jo premagala.

Jasna, bila bi ti zelo hvaležna, če mi posreduješ tvojo zgodbo, kako si se zdravila, kaj ti je najbolj pomagalo in kako vzdržuješ zdravje?

Hvala, hvala, hvala!
Nazaj na vrh
tinca



Pridružen/-a: 22.06. 2007, 23:06
Prispevkov: 1

PrispevekObjavljeno: 22 Jun 2007 23:39    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

ne vem če ste že našli rešitev ker nisem pregledava foruma ampak se takoj lotila pisanja. upam da bo komu pomagalo.

tudi sama imam izkušnje z bulimijo, vendar ne v tako hudi obliki, saj sem bruhala le v obdobjih ampak takrat pa kar pogosto. to je trajalo dobra štiri leta, sedaj pa nisem bruhala že kar en čas in tudi verjetno ne bom, ker vem da je to le kratkoročna rešitev v mrežo katere se ne bom pustila ujet, ampak se bom še naprej trudila pri ohranjanu ravnotežja.
no takole je, najlažje je bruhat. logika je čisto enosdtavna! pač poješ kar želiš (uživaš ...), potem si misliš da boš vse zbruhal in ker boš pač itak vse zbruhal poješ še en kup ostalih stvari ter se tako prenaješ. potem pa 5-10 min muke=bruhanja in problem rešen ...

govorila bom v prvi osebi, ker vse govotim iz prve roke. stara sem osemnajst let. v sedmem razredu sem bila povebljena na neki kasting in v enem tednu shujšala veš kot tri kilograme. takrat sm si nabrala celulit, ki ga imam še vedno.
no, kasneje se mi je dogajalo da sem se vsake tolkio poredila pa potem spet "hujašala" in tako vzdrževala super linijo. ne previtko, ne predebelo, ravno pravšnjo, so mi rekli domači. normalno pač in prav zato toliko bolj zame frustrirajočo, ker sem morala le za "normalno" linijo tolko kozlat.
no, moj problem je ta da v življenju ne znam najt srednje poti. včasih nisem pojedla niti mrvice sladkega, drugi dan pa pred tv-jem celo čokolado. obup uglavnm.

no kmalu sem se vpisala v fitnes center in se poznimala vse o športni prehrani (ne zaradi hujšnja ampak zato ker če se redno ukvarjaš s športom telo potrebuje več kalorij in beljakovin v pravi obliki).
heh, braskla sem po internetu, spraševala trenerja brala knjige ... vendar vse na temo ŠPORTNA PREHRANA. ne nazadnje nisem hujšala, le športala sem.
naučila sem se sitema hitri/počasni ogljikovi hidrati, njihovega učinka in vpliva na maščobne zaloge.
doumela sem tudi, da je treba pri hujšanju izgubljat maščobe in da se te nikakor ne bodo porabljale če ne bom imela zadostne intenzivnosti treningov.
naučila sem se zamenjevat določena živila z bolj zdravimi, spretno izkoristila pusto meso in vlaknine v svojo korist ter se potem, ko mi je vse to skupaj postalo del življenja počutila super.
nikoli nisem stradala ker vem da ni zdravo.

AMPAK, dragi moji med tem in onim načinom je tanka meja. kaj kmalu je tudi mene premamila čokolada, ki jo je kupila mama in začarni krog se je spet začel. seveda se ni ustavilo pri čokoladi, ko mi je padel sladkor sem znova potrebovala hitre ogljikove hidrate in za večerjo pojedla pašto ... še pred parimi dnevi sem se smejala kako super je ker ne pogrešam sladkarija, zdaj pa sem žrla vse pred sabo. zato vam bodo v veliko pomoč domači, če ne bodo kupovali sladkarij in raznih prigrizkov (v naši hiši tega ni bilo nikoli in hvaležna sem mami ker se zaveda, da smo tudi brez konstanih zalog sladkarij in čipsov ter prigovaranj:"jej, jej, na ti še ...!" normalno odrasli).

torej boj za zdravo življenje je "večen" a sčasoma postane navada in užitek.

no, sama sebi sem bilka smešna ko sem vtikala v iskalnik "hujšanje". to pa zato ker vem, da se moram odreč sladkarijam in hitrim ogljikovim ter se več ukvarjat s športom pa bo.
vendar mi sedaj ni žal, ker vem da bom našla kaj pametniga ali mogoče celo komu pomagal s kakšnim nasvetom.
kakorkoli že, upam da je tule na forum že razloženo, če ni pa se bom sama lotila en dan pisat nekaj kar mora po moje znat vsak ki se loti dolgoročnega hujšanja:
-razlika med hitrimi in počasnimi OH
-pomen beljakovin, popolne in neopolne beljakovine
-maščobe, nasičene/nenasičene
-zakaj smo po sladkem tako lačni
- kaj naj jemo zjutraj-zvečer-vmes
-kdaj naše telo porablja maščobe ...

ne dvomim tudi, da je tule veliko ljudi, strokovnjakov ki vejo veliko več kot jaz. ne želim pametovat, vendar obenem upam, da bom lahko komu pomagala s kakšnim nasvetom, saj na stvari gledam čisto amatersko, bolj po kmečki logiki Very Happy
no, izkušnje tudi nekaj štejejo Smile
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
mystica



Pridružen/-a: 04.12. 2007, 19:07
Prispevkov: 6

PrispevekObjavljeno: 04 Dec 2007 19:27    Naslov sporočila: Havala vsem prispevkom! Odgovori s citatom

Vsi so mi pomagali.

17 letna k.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
amy



Pridružen/-a: 19.01. 2008, 17:04
Prispevkov: 5

PrispevekObjavljeno: 19 Jan 2008 18:23    Naslov sporočila: ZA POMOČ Odgovori s citatom

Tukaj nekaj nasvetov:

http://www.revija-vita.com/Vita_40/Predstavitev_enote_za_zdravlje/predstavitev_enote_za_zdravlje.html
_________________
Amy
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
angel_XXL



Pridružen/-a: 21.03. 2008, 19:52
Prispevkov: 1
Kraj: Celje - V* - Celje

PrispevekObjavljeno: 21 Mar 2008 19:57    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pozdravljeni! Že nekaj časa zbiram pogum da bi napisala da imam bulimijo in da ne vem kako naj se tega pekla rešim. Za bulimijo bolaham že zelo dolgo časa in skrajni čas je da se je rešim, saj tako ne gre več naprej. Stara sem 24 let in imam resnega fanta. Imam vse, kar bi si nekdo lahko želel: fanta, trisobno stanovanje, psa, službo. Pa mi očitno to ni dovolj. V mladosti sem vedno bila malo močnejše postave (boki) in tega sem se tudi hotela na vsak način rešiti, vendar je vse skupaj ušlo izpod nadzora. A mi lahko kdo svetuje - pomaga, da bi se vsega tega končno lahko rešila? Bila sem tudi že pri psihiatrinji za motnje hranjenje, pa mi ni mogla pomagat, ker jaz tega nisem hotela. Najmanj kg ki sem jih imela je 40 kg pri 165cm..Res prosim za pomoč..angel
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
ania



Pridružen/-a: 31.03. 2008, 19:13
Prispevkov: 3

PrispevekObjavljeno: 31 Mar 2008 19:27    Naslov sporočila: Bulimija Odgovori s citatom

Postajam zasvojena z hrano, čeprav skoraj nikoli nisem lačna se nažiram kot oseba z najmajn 100 kg. Zaradi tega me potem obdaja občutek krivde in nemožnosti. Vse kar pojem tudi izbruham. VSE! Moja navada, lahko bi rekla "hobi". Počitim se kot zasvojenec le, da sem jas zasvojenec s hrano. Postala sem tudi ceu čas nerzpoložena, utrujena, nedružabna, nesramna in žalostna. Prijatelji ne vedo za težavo, ker se bojim povedat, nočem da bi me zaničevali. Zaradi svojega obnošanja sem jih odgnala, odrlinila, izgubila ! Vsaj 5× na dan se zjočem, potre me vsaka malenkost. Niti slučajno pa ne prenesem, da se me kdo dotika. Nočem da bi se kdo dotaknil mojega debelega ,napihjenega, okroglega telesa.Pomislila sem že tudi na samomor. Vem da to ni več v mejah normale. Vrtim se v krogu, iz katera ni izhoda.Že več krat sem poskušala odnehati, a se vedno zlomim. Popustim. Ne znam več braz bruhanja. Slabič sem !

Prosim, da mi kdo pomaga. Sama ne zdržim več. Vse to je preveč za mene ! Sad
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Exit



Pridružen/-a: 06.04. 2008, 17:05
Prispevkov: 1

PrispevekObjavljeno: 06 Apr 2008 17:22    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Živjo punce!!
Sem 20 letna punca, ki nekako tudi spada v klub bulimikov...s to boleznijo sem začela 1 leto in tri mesece nazaj natanko januarja 2007, ker sem hotela na hitro shujšat in to čimveč...po vseh dietah, sem se odločila za takrat "najlažjo", danes pa NAJTEŽJO pot...shujšala sem veliko, okoli 10kg. Imela sem načrt julija prenehat s tem, ker sem vseskozi vedela v kaj se spuščam...problem je bil, ko je bil julij, jaz pa s tem nisem mogla nehat...hotela sem bruhat in mogla sem bruhat...sedaj tega nočem več, a moram...ker je kot droga...ker mislim na hrano 25ur na dan...in se ji ne morem upreti...in tako kot ti ania, sem postala nedružabna, razdražljiva, nesramna in ne prenesem, da se me kdorkoli dotakne!! Cele dneve imam bolečine v trebuhu, bolijo me zobje, imam izsušeno kožo, spahuje se mi, glavoboli, kar pa je najhuje psihično sem čisto na dnu...hočem povedat vsem, da sem bolna, a se bojim, strah me je, samo pišem lahko o tem...imam ogromno oseb, ki me v življenju podpirajo in me imajo radi...in prav zaradi njih se hočem potruditi, da to prebolim...da jih lahko osrečujem ter na koncu osrečim samo sebe...tako da..Kaj narediti, kje začeti?! Vse je takoooo težko!! Vem pa da, ko enkrat začnem, bodo stvari stekle in vse bo šlo na bolje...spet bom srečna...vem, da bom srečna...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
bLaCk_GiRl



Pridružen/-a: 05.08. 2008, 16:25
Prispevkov: 9

PrispevekObjavljeno: 05 Avg 2008 19:26    Naslov sporočila: Anoreksija,bulimija... Odgovori s citatom

Jst nimam ne anoreksije ne bulimije...Toda mam neke vrste hranjena...V bistvu ne me obsojati če sem kej narobe napisala toda ne vem kej preveč o tem...Jst sm stara 12 let in imam 160 cm težka pa sem 55 kilogramov...Jast sm kr velikrat bruhala toda ne zaradi tega ,ker sem se počutila debelo temveč ,ker se mi je zdelo ,da sem preveč pojedla...Ko kaj preveč pojem mi je zelo hudo zato probam bruhati...V bistvu mogoče me boaste nekatere mele za neumno in trapasto ,toda men ni nič hudega anoreksija ali bulimija...
Ne vem no...Če bi kaj od tega mela bi mogoče bilo drugače...Toda nujno rabim da mi kdo več razloži o tem...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
mimo



Pridružen/-a: 03.09. 2008, 15:49
Prispevkov: 6

PrispevekObjavljeno: 03 Sep 2008 16:02    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

12 let...jah js sm bla ene 4 leta starejsa, ko sem probavala bruhat in zdej, zdej mi rata ze brez da si prst porinem v grlo, juhu. zdaj se ti morda ne zdi nic hudega bulimija in anoreksija ja, vprasaj koga, ki ze vec let zivi v tem zacaranem krogu in si zeli ven, pa ne more. mene, recimo. sej se ti zdi, da gre bolje kak dan, dva, tri, ampak potem spet pades nazaj in ves, da se ne more kar tako nehati. js tut ne bruham iz razloga, da bi shujsala, ampak zato, ker ce nebi in bi vso pozrto hrano obdrzala v sebi, bi se zredila. in ves kaksna bajsa bi ze bila danes, ce nebi bruhala. tako da raj preusmeri svoje misli v bolj zdrvao hrano kot pa o tej 'lazji' moznosti. pa se boljse se bos pocutila, ce bos zdravo jedla, kot pa po bruhanju, ko ti energija pade na nulo in vse zgubi smisel. rabis par dni, da se poberes. verjem, ce bos zdravo jedla, se bos pocutila vedno vredu, ce pa bos zrla in bruhala, pa se bos pocutila vredu samo takrat, ko bos zrla oz. ko bos zacela, ker ko mas nabit trebuh, ti tudi do zretja ni vec in moras bruhat, da lahko trebuh spet napolnis, ce bos to pocela, se bos super pocutila samo tistih nekaj minut, potem pride pa obup. super ane?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Vse o hujšanju Seznam forumov -> Anoreksija in bulimija Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.